Življenjski prostor in razširjenost

Divji petelin živi v mirnih, starih, obsežnih iglastih in mešanih gozdovih. Zelo pomembna je prisotnost posameznih manjših površin brez dreves, presvetlin in jas, na katerih najde dovolj hrane. Zelo rad ima gozdove z bogato podrastjo, zlasti borovnice, ki je vir hrane in nudi zavetje. Veliko časa namreč preživi na tleh in takrat je zelo izpostavljen plenilcem, podrast pa zelo zmanjša verjetnost, da bi ga ti opazili.

Zelo pomembna so tudi mesta, kjer lahko gnezdi skrit pred plenilci. Za to so potrebna debla podrtih dreves in debela drevesa s koreninami, med katerimi naredi gnezdo. Pomembna so tudi velika mravljišča gozdne mravlje, ki so hrana mladičem. Gozdov, ki ustrezajo divjemu petelinu je vse manj.

V Sloveniji danes živi divji petelin predvsem v gorskih in predgorskih gozdovih, kjer je dovolj miru in manj plenilcev. To je večinoma na nadmorski višini nad 1000 m, le še redko nižje. Še pred nekaj desetletji je bil pogost tudi precej nižje, nekdaj celo na ljubljanskem Rožniku in Golovcu. Poseljeval je Julijske Alpe, Pokljuko, Jelovico, Škofjeloško, Cerkljansko in Polhograjsko hribovje, Karavanke, Savinjske Alpe, Koroško in Posavsko hribovje, Trnovski gozd, Nanos, Snežnik, Kočevsko, Pohorje, Kobariško, Tolminsko in Bovško. Danes je z nekaterih območjih že izginil, marsikje pa je tik pred tem. Največ divjih petelinov je ostalo na Pokljuki,  Jelovici in Koroškem.